Gost je kralj. Je tisti, ki ima vedno prav. Zanj se je vedno treba potruditi. Na Japonskem so ta princip dvignili še na višjo raven. Ustvarili so posebno obliko gostoljubja, ki potrebe in želje gostov predvidi, še preden se te sploh pojavijo. Gostitelj je tako pripravljen na še tako nenavadne kaprice gostov. In tej posebni obliki gostoljubja rečejo omotenaši. To je poglobljen odnos med gostiteljem in gostom.
Gre za spoštljivost v najbolj čisti izdaji. Gre za neizmerno željo, da bi se gost počutil lepo. Pravzaprav gre za posebno obliko umetnosti, ki izvira iz japonskega čajnega obreda sado, pri katerem so gosti sprejeti s toplino, razumevanjem in spoštovanjem. Že ambient, v katerem se odvija čajna ceremonija, pomirjajoče vpliva na gosta, ki poleg tega občuti tudi svežino, čistost, spokojnost.
Gostitelj pa s svojim vsakim gibom in gesto svojemu gostu izraža, da je ves čas v središču njegovega zanimanja. Najpomembnejši pa je postopek priprave čaja mača, ki ga gostitelj vedno pripravi naravnost iz srca.
S stoletji se je omotenaši razširil po vsej Japonski. Obiskovalci so posebne gostoljubnosti deležni na vsakem koraku. V trgovini jih vedno prijazno pozdravijo. Ko kupcu po plačilu vrnejo denar, ga najprej položijo na poseben pladenj, potem pa se s priklonom zahvalijo. V restavraciji osebje goste vedno pozdravi s krikom irasshiaimase.
Na japonskih hitrih vlakih se sprevodnik, ko vstopi in izstopi iz vagona, vedno prikloni. In to naredi, vsakič ko se spet vrne v isti vagon. Omotenaši je pač sestavni del japonske tradicije in kulture, ki je globoko zakoreninjen v narodno identiteto in ga prakticirajo stari in mladi.
